sreda, 3. september 2008

Koga naj volim?

Včeraj sem po elektronski pošti prejela "revolucionarno" obvestilo o novem slovenskem portalu koganajvolim.si, ki omogoča, da mi računalnik pove, katera stranka bo moje interese najbolje zadovoljevala prihodnja štiri leta. V sporočilu za javnost so snovalci zapisali: "Naklonjenost volivcev političnim strankam pogosto nima povsem realne osnove v njihovih programih in stališčih, saj se ljudje zanje odločajo tudi na podlagi splošne privlačnosti javnih nastopov vodij strank ali strankine prepoznavnosti. Zato bodo rezultati na Koganajvolim.si marsikoga presenetili, saj tu javni nastop zanemarimo – pomemben je le program strank in stališča volivca." Pa sem se odločila, da zadevo preizkusim in ugotovim, kako zmotna so moja prepričanja in kako zelo podlegam zgrešenim podobam in komunikacijskim spretnostim liderjev. Petnajst vprašanj in že bom - brez nadaljnjega mukotrpnega spremljanja soočenj - pripravljena na nedeljo, 21. septembra.
Vprašanja, ki so si sledila, so bila sicer korektna, a precej čudna za sprejem "tehtne" odločitve o tem, kdo nam bo bolje vladal v prihodnosti. Pravzaprav so se vsa nanašala na preteklost. Še bolj zabavno kot branje vprašanj in razmišljanje o odgovorih, pa je bilo premikanje skale (ta je kot števec v avtomobilu, samo brez številk) levo ali desno. In končno zaključek. Nestrpno čakam na rešitev mojega "problema", ko se desno na strani pokaže lestvica z odstotki. Čeprav se mi osebno zdijo ta računalniška pomagala umu butasta pa me je ob pogledu na to lestvico resnično zaskrbelo. Če so stranke odgovorile na vprašanja s svojimi programskimi rešitvami povsem neodvisno od karakternih razlik svojih liderjev, potem je tako in tako vseeno koga volimo. Vse stranke brez izjeme so se namreč zvrstile v razmaku dobrih desetih odstotkov levo ali desno od mojih odgovorov. Tako medla stališča vseh strank nas najbrž v naslednjih štirih letih ne bodo povzdignila iz povprečja na prav nobenem področju. Statistično, pardon, računalniško izmerjeno torej velja, da je program vseh strank, od SDS, SD, pa do SNS podoben ali enak v 90! odstotkih! Sklepam lahko, da bi bile enake enake tudi odločitve. Ali je torej sploh pomembno, koga volim?

torek, 2. september 2008

Cestni divjaki

Celo poletje se kopiči v meni nespoštovanje in jeza do cestnih divjakov v takšnih ali drugačnih prevoznih sredstvih in tudi zdaj, ko se počasi prebuja jesen in me pot ne vodi več toliko čez horizontalo Slovenije, se slabe cestne izkušnje nadaljujejo - pač v lokalni različici.
Da smo Slovenci prometno skrajno nekulturni (gledano v celoti), je zdaj najbrž jasno že veliki večini udeležencev v prometu, pa če si to želimo priznati ali ne. Tudi dejstvo, da nas za kulturno obnašanje na cestah motivirajo zgolj rigorozne sankcije, se je letos v maju znova potrdilo. A kakor hitro so se prometne patrulje "poskrile", se norije na cestah nadaljujejo. Tovornjakarji najbolj prehitevajo na obvoznicah okoli mest, na avtocestah, kjer veljajo omejitve prehitevanja v jutranjem in popoldanskem času pa so glavni kršitelji (in ogromno jih je!!) prav slovenski vozniki tovornih vozil. Ker vedo, da policistov na avtocestah tako in tako ni. In noben policijski general me ne bo prepričal v nasprotno, saj sem celo Slovenijo po avtocestah v zadnjih dveh letih prevozila najmanj 80 krat, pa jih nisem videla niti peljat se po cesti, kaj šele ustavljati ali nadzirati promet (za razliko od Darsovcev, ki pridno nadzirajo uporabo vinjet, kako paradoksalno!).
Divjaki v osebnih vozilih pa me zdaj, ko so dopusti pri kraju in se je začelo novo šolsko leto, vsako jutro znova priganjajo in izsiljujejo v domala vsakem križišču (pa nisem polžja voznica), da o tem, kako me želijo prestavit s ceste na Titovem mostu sploh ne pišem. In spet ni nobenega policista nikjer (no, poleti sem jih videla dvakrat za mostom, ko so merili hitrost, od Ptuja do Hoč in naprej do Maribora pa prav tako skorajda nikoli - niti v soboto in nedeljo ponoči ne). Tako da me slaba prometna statistika sploh ne preseneča več, pa tudi raznih izgovorov vodilnih v policiji, kako so povsod in vselej prisotni, mi ni več poslušat. Naj mi to dokažejo z javno objavljeno statistiko opravljenjega dela: pravzaprav me zanima samo kje so kontrolirali promet oziroma nadzirali hitrost, koliko voznikov so preverili in kakšna je dnevna statistika. Statistiko o intervencijah lahko obdržijo za lastne potrebe.